Zakaj so za uživanje varni le certificirano ekološki konopljini izdelki (predvsem CBD kapljice)?

Konoplja kot ekoremediacijska rastlina

Znano je, da je konoplja zelo široko uporabna rastlina, manj znano pa, da rastlina pri rasti črpa škodljive snovi iz zemlje in jih shrani v svoji biomasi, zato konopljo uvrščamo med ekoremediacijske rastline. Ker je naše okolje čedalje bolj onesnaženo, postaja tematika čiščenja tal oz. prsti vse pomembnejša. Velikokrat se je onesnaženo zemljino izkopalo ter odstranilo s sežigi, vendar je to zelo drag in netrajnostni pristop. Rastline, ki lahko uspešno odstranijo onesnaževala iz tal, postajajo zato čedalje bolj zaželen pristop. Konoplja je sposobna vsrkati različne težke kovine vključno z nikljem, svincem, kadmijem, cinkom, bakrom in kromom. Onesnaževala se naložijo v vse dele rastline od korenin, do stebla, semen, listov in cvetov. Iz raziskav je razvidno, da lahko konoplja v času 3–4 mesecev pri aktivni rasti odstrani do 120 gramov kadmija na hektar. Če onesnaženim tlom dodamo še kelatorje (EDTA), je ta količina lahko še večja, kar kaže na izjemen potencial konoplje kot ekoremediacijske rastline. Zato je še toliko bolj pomembno, da imajo Ekološki konopljini izdelki oz. ekološko predelane CBD kapljice preverjeno poreklo.

 

Ker konoplja ni občutljiva in dobro prenaša prisotnost raznih onesnaževal, se je izkazala koristna pri zasaditvi zaprtih odlagališč in čiščenju izcednih voda, ki imajo visoko vsebnost organskih in anorganskih onesnaževal.

ekološki konopljini izdelki Ekokor

Kot vedno pa obstajata dve strani kovanca, po eni strani lahko s konopljo čistimo onesnažena tla, po drugi strani pa ta konopljina lastnost vpliva tudi na njeno uporabnost. Zato je izjemnega pomena, kje in kako gojimo konopljo. Ne samo da bo rastlina iz tal vsrkala potencialna fitofarmacevtska sredstva, če se uporabljajo med rastjo, temveč bo posrkala tudi ostanke pesticidov iz prejšnjih let in tudi tiste, ki se uporabljajo v okolici in jih veter zanese med konopljo. Zato je dobro zemljo, kjer bo konoplja rastla, analizirati, da se izključi možnost kontaminacij, zlasti kadar se konoplja goji za medicinske namene. Vse dobrobiti kanabinoidov namreč hitro izničijo težke kovine in pesticidi v proizvodih. Zato so Ekološki konopljini izdelki edina prava izbira.

Ekološki konopljini izdelki – Nadzor kakovosti

Ekološki konopljini izdelki morajo imeti kontrolirano poreko. Nadzor kakovosti konopljinih proizvodov se mora začeti že pri izbiri lokacije. Izberemo površine, ki so neonesnažene, brez pesticidov ali težkih kovin. Pridelovalci konoplje naj preudarno izbirajo gnojila in sredstva za zaščito rastlin. Številni pesticidi so topni v maščobah in se skupaj s kanabinoidi koncentrirajo v izvlečkih, medtem ko se drugi hitro razgradijo, zato morajo imeti pridelovalci seveda potrebno znanje o setvi, vzgoji in žetvi konoplje. Zelo je pomembna tudi možna mikrobiološka kontaminacija rastlin po žetvi. Potrebna je skrbna obdelava rastlin, tako da niso izpostavljene potencialno nevarnim bakterijam ali plesnim; največjo nevarnost predstavljajo enterobakterije (denimo Escherichia coli in salmonela) in plesni, kot je recimo rod Aspergillus. Pri žetvi moramo upoštevati strožje higienske predpise, nositi vsaj rokavice, da preprečimo kontaminacijo rastlinskega materiala. Pomembno je tudi sušenje, saj vsebnost vode v rastlini znatno vpliva na možnost za razrast mikrobov. Dobro je preveriti še potencialno vsebnost mikotoksinov, ki so lahko zdravju škodljivi že v nizkih koncentracijah, prisotni pa so lahko, če sušenje in skladiščenje nista optimalna.

 

Če se konoplja dalje predeluje, predvsem če se ekstrahira, lahko pride do kopičenja določenih onesnaževal, npr. s pesticidov. Majhne količine pesticidov včasih najdemo v surovem rastlinskem materialu, ampak jih je težko dokazati v tako nizkih koncentracijah. Prav tako verjetno zdravju niso škodljive v tako nizkih odmerkih, ob pripravi ekstrakta pa se skupaj s kanabinoidi skoncentrirajo in jih je moč dokazati in so lahko zdravju škodljive. Včasih se za ekstrakcijo uporabljajo nevarna raztopila, kot so heksan, aceton in pentan, zato je pomembno ekstrakte konoplje testirati tudi na ostanke raztopil.

Izdelke iz konoplje je treba testirati vsaj na vsebnost THC-ja in CBD-ja ter na mikrobiološko kontaminacijo. Še bolje je, da imamo podatke o vsaj 6 najpomembnejših kanabinoidih ter terpenih. Vsebnost kanabinoidov je še posebej pomemben podatek, ko gre za medicinsko uporabo, saj sta le tako mogoča ustrezno odmerjanje in varna uporaba.

Žetev ekološke konoplje na kmetiji pr Šmajd

Žetev ekološke konoplje na kmetiji pr Šmajd

Ekološki konopljini izdelki eko

Sušilnica konoplje na naši ekološki kmetiji pr Šmajd

Zanimivost:

Konoplja ima kot kulturna in zdravilna rastlina dolgo zgodovino, saj spada med prve rastline, ki jih je človek uporabljal in gojil. Najverjetneje se je konoplja pojavila na našem planetu v oligocenu, tj. pred približno 34 milijoni let, vendar pa tega zaradi manjkajočih fosilnih dokazov ni bilo mogoče zagotovo potrditi. Glede na dosegljive podatke je mogoče sklepati, da rastlina izvira iz Srednje Azije. Ko je Homo sapiens začel s selitvami, pred pribl. 195 000 leti, je s seboj na pot vzel različna semena, med drugim tudi konopljina.

V primerjavi s približno 6000 let trajajočim obdobjem, ko je človek uporabljal konopljo, kar je v veliki meri arheološko dokazano, se zdi obdobje prepovedi gojenja konoplje v 20. stoletju samo kratek delček ali bolje packa v zgodovini. Trdno verjamem, da bomo čez kakšnih sto let na ta čas prepovedi gledali kot na »napako« v presoji, dojemanju, percepciji in še kaj.

Ekološki konopljini izdelki zgodovina

Ameriški novinar Michael Pollan je v Botaniki poželenja (angleški naslov izvirnika The Botany of Desire: A Plant’s-Eye View of the World), poljudnoznanstveni knjigi o etnobotaniki in gojenju rastlin, zapisal, da se poleg konoplje človeštvo tako močno zanima samo še za tri druge vrste rastlin: jabolka, krompir in tulipane. Pollan pravi, da vse od teh štirih rastlin zadovoljijo eno izmed naših globokih prirojenih hrepenenj. Pri konoplji je to vplivanje na našo zavest. To hrepenenje nam je položeno v zibko in ga lahko opazimo že pri majhnih otrocih, ki se npr. vrtijo v krogu, pa tudi pri sufijskih derviših ter pri uživalcih družbeno sprejemljivih drog. Vse kulture in vsa časovna obdobja so namenila veliko pozornosti in energije pridobivanju znanja o psihoaktivnih rastlinah, njihovemu gojenju in uživanju. In v vseh družbah, razen pri Inuitih, ker je na področju, kjer živijo, podnebje preveč hladno za vzgojo rastlin, so ljudje poskušali spremeniti svoje zaznavanje sveta z uporabo različnih rastlin. Nekatere rastline in njihovi derivati – npr. koka, alkohol, mak in konoplja – veljajo za omamljajoče, ker lahko povzročijo globokosežne spremembe naše zavesti. Druge, npr. kava, tobak in črni čaj, vplivajo na naše misli in zaznave na bolj subtilen način. Naše dojemanje rastlin se je razvijalo počasi in sovpada z družbenim razvojem, hkrati pa je opaziti, da naša družbena stališča do teh rastlin vplivajo na razvoj vrednot v družbi in jih tudi reflektirajo.

Vir: doc. dr. Tanja Bagar, Konoplja v medicini,  ICANNA – Mednarodni inštitut za kanabinoide, 2020

Knjigo lahko naročite tukaj: www.institut-icanna.com

*Opomba: vsebina članka v ležečem (Italic) formatu ni zapisana v knjigi Konoplja v Medicini; dodano s strani moderatorja spletne strani ekokor.si